Letošnji 14. februar nam na zanimiv način ponuja nekakšno “numerološko” provokacijo: god sv. Valentina in neformalni dan zaljubljencev ter pepelnična sreda in začetek postnega časa. Katerega bi praznovali?
Verjetno bo marsikateri “ortodoksen” katoličan ta dan v dvomu, ali naj svoji/mu izvoljenki/cu nameni romantično večerjo in kakšno pozornost ali naj se “drži čemerno”, da vsi vidijo, kako se posti (prim. Mt 6,16). Morda bi lahko izbrali srednjo pot. God sv. Valentina, škofa in mučenca iz časa rimskega preganjanja kristjanov, lahko proslavimo na umirjen način, brez glasnih žurk, brez mesa in alkohola… ali naslednji dan.
Kaj pa post? Pepelnično sredo težko premaknemo na naslednji dan, zato bi lahko temu dnevu dodali nekaj ljubezenske note. Najprej z zavestjo, da je postni čas obdobje priprave na veliko noč in torej velike Božje ljubezni do človeka. Gre za obdobje iskanja pozitivnih vidikov našega življenja, za ovrednotenje prijateljstev, lepih trenutkov in svoje vere. Kakor je vera nekaj, ki nas usmerja v presežno, tako je tudi ljubezen tista, ki nas napravlja večje in “večne”. Če živimo z ljubeznijo v srcu, ne gledamo samo na minljive stvari, ampak na večnost.
Lahko je ta “numerološko” posrečen začetek postnega časa spodbuda, da cel post spremenimo iz klasičnega odpovedovanja sladkarijam v iskanje in dajanje ljubezni: v družini, prijateljem, v delovnem okolju, med znanci…
